Kako ohraniti tekaško kondicijo ter si istočasno privoščiti tekaški počitek preko zime je vprašanje, ki si ga zastavlja večina tekačev ob koncu sezone.
Sprašujemo se, kolikšna je tista prava mera tekaškega počitka, da kondicijo preko zime obdržim na zadovoljivi ravni in istočasno telesu in duši omogočim, da se na nek način odpočijeta. In seveda, kakšen naj bo ta počitek. Kaj sploh je tekaški počitek?
Tekači smo si med seboj različni. Sposobnosti tekaškega telesa se spreminjajo tudi z leti. Zato se moramo vedno osredotočiti predvsem nase. Kakšna je naša splošna fizična pripravljenost, kakšno je naše zdravje, starost, so prisotne kakšne poškodbe? Kako se počutite po zadnjem pretečenem maratonu? Naj dodam, da se jaz počutim slabo predvsem zato, ker ga že tri leta sploh nisem pretekla. Oh, kako pogrešam tisti občutek sreče in navdušenja od katerega živim vsako leto še vsaj tri mesece.
Popoln tekaški počitek brez vsake rekreacije po maratonu je dolg od enega do petih dni v primeru, da na tekmi ne stakneš kakšne posebne poškodbe. Sledi lažja oblika rekreacije kot je plavanje, ravninsko kolesarjenje, hoja v hribe in telovadba. Tekaški počitek namreč lahko predstavlja tudi kakšna druga športna aktivnost.
Utrujenost po maratonu nekako izzveni v treh tednih. V tem času naj bi se telo v precejšnji meri odpočilo, vezi in mišice opomogle in mikro poškodbe pozdravile. Sicer pa staro pravilo velja: kolikor kilometrov je dolga tekma, tako dolgo naj bi trajal tekaški počitek. 42 dni torej. Kar pa seveda ne pomeni, da ves ta čas ne smeš popolnoma nič teči. Lahkoten tek v krajših razdaljah in nižji inteziviteti je dovoljen, če ste ostali brez poškodb in ste sicer zdravi.
Za ohranitev splošne telesne kondicije preko zime je pogoj telesna aktivnost in seveda: tekaške kondicije brez teka ni. Je pa teka preko zime manj saj so tudi pogoji v tem času leta drugačni. Narava nas zna prisiliti k počitku, smiselno jo je poslušati, saj smo del nje.
Novembra ne maram, je znanilec turobnih sivih dni. Depresiven je s svojimi vedno krajšimi dnevi navadno odetimi v meglo, pršeč dež, oblake in smrdljivi zrak. Srečnežem izven večjih mest je glede slednjega prizaneseno. Bodite veseli!
December je že bolj optimističen, konec meseca se bodo začeli dnevi ponovno daljšati. Poleg tega je to mesec pričakovanj, lepih želja, praznovanj in veselja. Da bi le bilo tako za vse! Mesta in naši domovi so praznično okrašeni.
Lepo bi bilo napisati, kako se lahko odpravimo v bližnjo telovadnico ali se pridružimo kakšni vadbeni skupini. Žal ne gre. Zagodel nam jo je novi korona virus. Vadbe v zaprtih prostorih niso mogoče. Marsikomu to predstavlja velik problem.
Predlagam, da to situacijo vzamete kot izziv: vadbo lahko izvajate sami doma in istočasno vadite: moč volje! Na razpolago so razni spletni programi. Tudi preko spleta lahko na nek način vadite v skupini – in hkrati na daljavo.
Sama se tega ne poslužujem. Skušam telovaditi doma, vsakodnevne vaje za hrbtenico, ki so sestavljene prav zame ter dvakrat na teden “vaje za moč”. Nikoli nisem bila telovadna navdušenka. Samo tekaška. To pa ni ravno optimalno, tudi za tekaško pripravljenost ne. Baje. Meni trenutno tako kot je kar odgovarja. Vikend pa imam rezerviran za naše prelepe hribe. Letos sem si jih pošteno privoščila. Opažam, da tek vedno pogosteje ostaja v ozadju. Se bom odkupila spomladi.
Ampak kljub temu še vedno tečem. Le da se je moja tekaška rutina precej spremenila. Če sem včasih tekla dolge teke med vikendi in med tednom z lučko na glavi, tega enostavno ne počnem več.
Kot tekač sem se spremenila.
Tečem samo čez teden in ker je dan krajši sem si omislila direkten tek iz službe preko gozda domov. Lokacija mi to dopušča. Iskreno vam povem, da je to res odlično. Po drugi strani pa je to veliko premalo teka, če bi želeli preteči maraton v začetku prihodnjega leta.
Mislim, da je to za maratonca kar dober tekaški počitek, ki pa nikakor ne sme trajati predolgo v novo leto.
Past tekaškega počitka
Tek je aktivnost s katero lahko porabimo veliko kalorij. Z zmanjšanim obsegom teka ter tekaškim počitkom pa bi morali omejiti oziroma zmanjšati tudi vnos kalorij. S hladnejšim vremenom ter božično novoletnimi prazniki, katere spremljajo praznovanja za obloženimi mizami, pa je to prava umetnost in za mnoge velik problem.
Posledice so namreč kmalu vidne na tehtnici.
Pri meni so vidne že vsaj tri leta. Tri leta namreč tečem manj, občasno celo nisem zaradi zdravstvenih težav. In zanimivo: brez teka se veliko težje odpovem sladicam in ogljikovim hidratom, kar je moj največji problem. Pa čeprav so to “zdrave” sladice.
Ne razumem, zakaj se tudi pri tej zadevi ne uspem prepričati na način, kot se znam pri teku.
Če se mi namreč ne da v superge, ker je zunaj dež, led, mraz in megla, doma pa zakurjen kamin, sveže pečen kolač ali kakšna druga dobrota, se v 99% uspem zbrcati ven. Včasih je res hudo, dokler nisem zunaj. Potem je super. In ko se vrnem je še bolje. Zakurjen kamin je še bolj vabljiv, kolač tekne in počutim se vsaj 100% bolje, kot če bi se pustila zavesti ge. Lenobi. Pa vendar bi bilo bolje, da bi pustila pri miru tudi kolač, saj gotovo vsebuje vsaj približno toliko kalorij, kot sem jih porabila na teku. Si predstavljate kaj se zgodi, če se pustimo zavesti obema razvadama?
Recept za tek v še tako slabem vremenu imam čisto preprost. Ne mislim na to, da se mi ne ljubi na tek! Ne razmišljam negativno o mrazu, ledu, dežju, megli.… Takšne nesramne misli ignoriram in jih odločno preglasim z obratnimi. Svež in hladen zrak je odličen, zbudi te, predrami. Poživi! Težje razmere za tek so nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi! Tak trening oziroma tekaško doživetje te zbudi v življenje in ko je čas, pomaga premagati najtežje tekaške in predvsem maratonske kilometre.
Podobno bi se morala torej počutiti potem, ko ne bi pojedla cele škatle piškotov, peciva, čokolade. Tu se pa ne znam prepričati dovolj učinkovito. Želodec poln sladkorja in lima tega ne more prebaviti brez posledic, ki se kažejo kot slabo počutje, napihnjenost. Zakaj torej?
Vsem skupaj želim, da prebijemo ta čas s čim manj škode na račun našega zdravja in izgubljene tekaške kondicije. Ter brez dodatnih kilogramov.
PS: vzamem nazaj tisto o čokoladi. Po čokoladi se ne morem počutiti slabo.
OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše. Tisto, kar pomaga meni morda ne pomaga vam. In obratno.
TEKAŠKI NASVETI MALO DRUGAČE 