TEKAŠKI NASVETI MALO DRUGAČE

Od otroških poti ob Savi do visokih hribov in kraljevskih maratonov. Od razbitih kolen, blatnih superg do modrih življenjskih lekcij.

Ko sem bila otrok, sem verjela v rdeče zajce! Se potepala s starim atom za Savo in z njim osvajala prve vrhove. Si izmišljevala stvari, ki jih odrasli niso razumeli – ali pa so se delali, da jih ne. Imela najboljšo prijateljico. Renato.

Potem sem odrasla, začela teči po hribih, loviti kilometre, življenje … ulovila ljubezen in samo sebe.

Danes gre vse počasneje, v ruzaku z menoj potuje več spominov kot sendvičev. Še vedno pa z istim veseljem raziskujem, kam vodi tista najbolj zaraščena potka.

In mogoče celo še vedno vsaj malo verjamem v atove rdeče zajce…. in tisti “vsaj še en maraton”.

O meni in mojem teku: Mojca sem. In tečem, od nekdaj.

Intervju: Na štiri oči

Stik s stranjo

IZJAVA
vsi zapisi, tekaški prebliski, utrinki, modrosti po maratonih ter drugih “tonih” in fotografije na blogu Tekaški nasveti malo drugače so (če ni posebej napisano drugače) last avtorice.

Kopiranje vsebin ali fotografij za komercialne namene brez dovoljenja ni dovoljeno.
Če si kdo moje zapise prisvoji brez vprašanja, ga bo dohitela hitrejša stvar od intervalnega treninga – odškodninski zahtevek.

Za uradno uporabo vsebin, sodelovanja ali objave v medijih pa sem dosegljiva po dogovoru.

Če pa moje vsebine delite za nekomercialne namene, bom še enkrat vesela, če navedete vir 😊

Zadnji prispevki