Davnega leta 1996 se zaposli na delovnem mestu pisarniškega referenta v največji osnovni šoli v Sloveniji. Vedno prijazna, ustrežljiva in nasmejana opravlja svoje delo, ki ga v tako številčnih podjetjih opravlja več oseb (tajnik, arhivar, kadrovnik, knjigovodja, telefonist na centrali, medicinska sestra, spremljevalec na športnih in kulturnih dnevih,  mediator …) Po domače bi  se reklo deklica za vse.

Delovni dan se je začenjal s klici staršev, odjavo kosil in malic, klici sodelavcev, da so zboleli, poročanje ravnatelju in sodelovanje pri pripravi nadomeščanj (obešanje obvestil o nadomeščanju na oglasne table po šoli in v zbornici) naročanje avtobusov za športne, kulturne dneve, učenci so si hodili izposojati copate (vodenje evidence izposoje), sprejem dežurnih učencev (izročitev liste za vodenje obiskov in napotki, kako se sprejema goste … Ko je končnooooo zazvoni zvonec za začetek prve ure, se vidno oddahne. Nato so začeli prihajati učenci po dnevnike, ki so se hranili v zbornici, ker je učitelj zamudil … No tajnica ima vsekakor čas in odide v zbornico po dnevnik in ga izroči učencu. To se ponovi 2 x, 3 x … Potem se počasi loti pošte, ki jo prinese hišnik, jo odpre, vpiše v delovodnik, da v pregled ravnatelju in ko jo ravnatelj vrne, razdeli po hiši. Pripravi se pisati pogodbo za novo sprejete učitelje in ostale zaposlene, izračunava sorazmerne deleže dopustov, uredi personalno mapo novo zaposlenega. Uredi prijave v zdravstveno zavarovanje in odjave. V pisarno pripelje učitelj športne vzgoje učenca, ki je padel na igrišču in si poškodoval koleno. Učitelj hitro gre nazaj k učencem na stadionu. Violetka pa pogleda rano, oceni ali je za k zdravniku ali ga lahko sama oskrbi, razkuži rano in prilepi gazo. Če je kaj hujšega hitro odpelje v zdravstveni dom, ker je socialna delavka na drugi enoti ta dan, pokliče starše in jih obvesti, da otroka pelje zdravniku in da naj ga kdo prevzame … Ko pride iz zdravstvenega doma je ura že krepko čas za malico in ko se usede za mizo in naredi prvi ugriz, že vstopi ravnatelj in čez vrata zavpije: »Violeta, rabim pogodbo to in to! Pa mudi se!« No, Violeta hitro pusti sendvič z roke in leti v tajništvo, da najde pogodbo in jo izroči ravnatelju. Ker je zopet odmor se v tajništvo vsujejo učitelji, eden rabi pisalo, drug bi nekaj barvnega šeleshamerja in lepilo, ker bodo nekaj ustvarjali. Na stolu v tajništvu čaka učenec, ki je nekaj ušpičil in mora na obravnavo k ravnatelju. Seveda prijazna Violeta to vse potrpežljivo opravi in počaka, da je tudi učenec obravnavan in odide. Še pred obravnavo mu da en bombon in mu zagotovi, da bo vse v redu. 

In uboga revica gre zopet na malico. Seveda oborožena s službenim prenosnim telefonom. Se usede in začne jesti. Ko ima polna usta zazvoni telefon, kliče starš, ki ga zanima kako bo na smučarskem športnem dnevu. Prijazno mu pove podrobnosti in nadaljuje z malico. Ko ji končno uspe zmazati sendvič se vrne v tajništvo. Nadaljuje s pisanjem potnih nalogov za učitelje, ki gredo na športni dan. Preveri ali je avtobusni prevoznik potrdil prevoz. Javi v kuhinjo koliko učencev gre na smučanje, koliko na pohod, koliko na drsanje … Da v kuhinji pripravijo ustrezno število malic po avtobusih. Zopet zazvoni telefon in ko sprejema sporočilo iz sosednje sobe ravnatelj naroča, da rabi statistično poročilo in v tajništvo vstopi učitelj, ki nujno rabi nekaj pripomočkov… Violeta absorbira vse podatke v svojo glavico in opravi vse naročeno, eno po eno. Mora na stranišče in hiti po hodniku, ko prime za kljuko zazvoni telefon. Ojoj, bog ve kdo je, mogoče je kaj nujnega in hitro nazaj v pisarno prevzeti klic.  Vstopi učitelj, ki bi želel na izobraževanje. Ravnatelj ni ravno najboljše volje in Violeta učitelju svetuje, da mu bo sporočila, če bo naslednji dan boljše volje, ker takrat gre vse skozi.

Pripravi odgovore na razpis, jih odnese v podpis ravnatelju, pripravi kuverte, vpiše v poštno knjigo. Ravnatelj prosi še za objavo prostega delovnega mesta za učitelja slovenščine … Postori še nekaj del, ker gre naslednji dan v spremstvo na športni dan … Ve, da jo bo zaradi tega čakalo kar nekaj dela ampak je treba priskočiti na pomoč pri spremstvu. Bo že.

No in tako traja 11 let. Nikoli ne joka in stoka nad količino dela. Samo 1x potoži ravnatelju, da si mora nositi delo domov, da je pravočasno opravljeno. Ampak ravnatelj jo začudeno pogleda in reče: Ja Violeta, kje je problem, saj je vedno vse narejeno? 🤦‍♀️🤷‍♀️

Potem se odloči, da zamenja službo in odide v manjšo šolo. Pride ravno v letu 2008, ko se delovno mesto pisarniškega referenta spremeni v administratorja in potem še v poslovnega sekretarja, za kar dobi v podpis novo pogodbo, da mora v 8 letih opraviti študij. Z veseljem, da bo imela boljšo plačo za garaško in odgovorno delo se že čez nekaj dni vpiše na višjo poslovno šolo. Spodbuja kolegice in gre vnaprej opraviti izpit iz angleščine in slovenščine, priznajo ji izpit računalništva saj se je redno izobraževala na tem področju in prejela ustrezna potrdila. Študij opravi prej kot v 2 letih. Ponosna. No, pa se prav kmalu vso to navdušenje sprevrže v pravo nočno moro. Uvrstijo jo v 21. plačni razred in ji ne priznajo že doseženih napredovanj (5 plačnih razredov), z razlago, da je na novem delovnem mestu in da to zakonodaja ne dovoljuje. No, sedela je na istem stolu, delala na isti računalnik prav enaka dela kot pred tem. Ponižanje brez primere. Takoj se vključi v skupino in začne pomagati pri boju za pravice. Skupaj s kolegicami pišejo na MIZŠ in MJU utemeljujejo specifike delovnega mesta in krivico, ki se jim je zgodila, zahtevajo odpravo le te. Čez leto ali dve se MIZŠ odloči, da bi pa mogoče vrnili teh 5 plačnih razredov, ki so jih tajnice že dosegle. AMPAK po letih, lepo počasi. Drugo ponižanje. In ob naslednjem napredovalnem obdobju ne morejo napredovati, ker so na »novem« delovnem mestu in se jim napredovanje zamakne za 3 leta. Tretje ponižanje. No in to ni samo ponižanje, to je kraja denarja, ki so si ga trdo zaslužile.

Ampak leta minevajo. Tale Violetka pa ima tako rada to delo, ljudi okoli sebe, otroke … In vztraja. Pridno dela, se vključuje v vse projekte. Delovne uspešnosti ni, je zamrznjena. Ves čas je zadovoljna in nasmejana le, ko pride plačilni dan, je njen obraz žalosten.

V tem času se večkrat sreča z bivšim ravnateljem, ki ji vsakokrat reče: Violeta, šele sedaj vemo kaj vse ste delala in po vašem odhodu sem vaše delo razdelil med 3 zaposlene. Ja, ja. Po toči zvoniti … Ampak me je vedno s to izjavo pobožal po moji nežni duši.

Violeta ves čas pomaga pri trudu skupine za odpravo krivic se včlani v Sindikat J skupine takoj ob ustanovitvi, upa in nikoli ne obupa.

Pa pride leto 2023, ko šole prejmejo okrožnico MIZŠ, da se spremenijo normativi in standardi in da je po novem za enako delo lahko zaposlen na tem delovnem mestu:

• Tajnik VIZ VI z 24 do 34 plačnim razredom (mislim, da je po novem minimalna plača 25 PR),
• Poslovni sekretar VII/1 z 27 do 37 plačnim razredom,
• Poslovni sekretar VII/2 z 32 do 42 plačnim razredom.

TO JE PA TRETJA IN OBENEM NAJVEČJA KRIVICA ZA VSE ZAPOSLENE V TAJNIŠTVIH VIZ.

Violeti in kolegicam, ki so pridno opravile zahtevano VI. stopnjo in bile vsa leta podplačane bo sedaj milostno dovoljeno, da še naprej opravljajo to delo za 8 plačnih razredov nižjo plačo. Medtem, ko bodo kolegice, ki opravljajo identično delo in niso prejele zahtevnejšega opisa del in nalog bile plačane 8 plačnih razredov več.

In tako se dogajajo krivice tajnikom VIZ brez katerih šole in ravnatelji ne morejo. Nihče jih ne nadomešča, če zbolijo. Delajo iz postelje na daljavo, ker delo mora biti opravljeno. Ko se vrnejo jih na mizi čaka kup dokumentacije … Mogoče pa bi tudi tajnice končnooooo morale napovedati štrajk, pa ne enodnevni. Mogoče pred plačami ali prvi ali zadnji šolski dan …

Pomočnice vzgojiteljev imajo opravljeno V. stopnjo izobrazbe, nihče jim ne ponuja pogodb o izobraževanju v  podpis. Zagrozijo s štrajkom in dvignejo jih nad tajnike. Bravo vlada, bravo MIZŠ.

SRAM NAJ VAS BO!

To vam sporoča ena izmed prezrtih, izkoriščenih tajnic v VIZ.                                

Violeta-nikoli ne obupa!

Opomba: na avtoričino željo je objava anonimna. Hvala za zgodbo.