Kako težko se je včasih spraviti v superge. Prav prisiliti se moraš in nekje iz svojih najglobljih globin privleči na površje vsaj kanček motivacije. Srce vsake motivacije je cilj, ki zraste iz želje. Če želite redno in dolgo teči, potrebujete svoj tekaški cilj. To velja tako za začetnike kot profesionalce. Brez cilja bo vztrajanje na tekaški poti težje in manj zanimivo. Hitro lahko skrenete iz tekaške poti ali tekaške rutine. Podobno kot človek, ki se brezciljno prebija skozi življenje.

Cilj je lahko maraton ali pa katerakoli krajša tekaška razdalja. Cilj je lahko hitreje pretečena določena razdalja. Cilj je lahko tudi sam tek. Tek zaradi teka.

Veliko ljudi ima željo, da bi vsaj enkrat v življenju pretekli maraton. Pravi tekaški cilji šele naredijo tek resnično zanimiv. Razburljiv. Avanturističen. Privlačen. Nepogrešljiv. Nor! Tako kot življenje samo.

Tekaški cilji so tisti, ki vlečejo naprej! Ki motivirajo!

Verjetno nisem edina, ki  še med tekom pred ciljem  maratona sanjari in planira nadaljnje tekaške podvige v prihodnje, za naslednje sezone. Seveda, če se ne mučiš in tečeš na pol mrtev proti cilju, kar ti ubije voljo. Ampak o tem kdaj drugič.

Po uspešno pretečeni tekmi se navdušenje  v cilju in v naslednjih dneh stopnjuje. Najraje bi se kar takoj prijavila na kakšno tekmo. Pa kaj na eno, na deset in še več,  kar tako, brezglavo!

A maraton je dolga razdalja in količino le-teh na leto je pametno omejiti. Osebno mi več kot dva maratona letno prineseta več škode kot koristi. Ni namreč vse v maratonu, v tekmi, glavnina je v pripravah in treningih, v poti do maratona. Ne le napor, tudi  čas. Tega ljudje pač nimamo v izobilju in je odvisno tako od našega načina življenja kot življenjske etape v kateri se trenutno nahajamo.

Dolgoročni tekaški cilji

Dolgoročni tekaški cilji morajo izhajati iz naše goreče tekaške želje. Biti morajo vabeči in visoki a nikakor ne nedosegljivi! Želim si le, da bom lahko še dolgo tekla, da mi bo to zdravje omogočalo. Ni važna hitrost, ni važna dolžina. Le tekla bi rada, ker s tekom sem tista prava jaz. Brez teka pa se počutim težko, utrujeno, brez energije. Staro.

Kratkoročni tekaški cilji

Kratkoročni tekaški cilji naj bi se omejili na eno tekaško sezono ali na leto. Moje tekaško leto ima ali bolje: naj bi imelo, dva sezonska vrhunca; spomladi in jeseni. Glavni tekaški cilj je planiran na jesen. Seveda imate lahko glavni tekaški dogodek planiran kadarkoli v letu, odvisno od vašega časa in načina življenja. Meni vsekakor odgovarja jesenski čas, čemur podredim tudi trening.

Bistvo sezonskih tekaških ciljev je, da so realni, privlačni in dosegljivi. Ampak ne prelahki!

Še ne tako dolgo nazaj sem zapisala:

“V roku treh let bom tekla na Berlinskem maratonu skupaj s 40.000 maratonci iz vsega sveta. Vendar ne želim teči iz kateregakoli boksa. To me ne zanima, potem raje tečem doma, kar je tudi super. Tekla bom med elito! Da bom lahko med njimi, pa me čaka trdo delo. Potrebujem namreč dober, odličen čas! Za mojo starostno kategorijo moram preteči mednarodno priznan maraton v času 3:20:00! To je šest minut in pol hitreje kot sem tekla svoj rekord leta 2012. Tako, sedaj veste!”

Žal mi zadeve ni uspelo realizirati. Včasih se zgodi, da nam jo zagode zdravje, ki tovrstne zadeve postavi ob stran in ki na lepem postanejo popolnoma nepomembne.

Danes ne razmišljam več toliko o hitrosti kot o sami možnosti in sposobnosti, da odtečem še en maraton. Ni važno kje. In roko na srci: v Ljubljani, na Ljubljanskem maratonu, tečem najraje. Sicer pa so kilometri povsod enako dolgi. Pa naj bodo v Ljubljani, Berlinu, New Yorku.

V tem letu sem po treh letih pavze pretekla pol maratona. Lepo je bilo. Nostalgično. Kot bi se vrnila k sebi.

Za kratkoročni tekaški cilj v naslednjem letu si sedaj upam postaviti:

• polmaraton spomladi s prijateljema v Grčiji in
• klasičen maraton jeseni, v oktobru. Kje bom odtekla maraton ni pomembno, ker ni odvisno le od mene pač pa od mojih srčkov in situacije, ki nas od leta 2020 omejuje (beri: Covid),
• tekaška kondicija “kadarkoli lahko odtečem maratonsko razdaljo”.

Tekaške začimbnice

Tistim vmesnim tekom, ki niso v sklopu tekaškega treninga pravim “tekaška začimbnica”. To so “padalske tekme”, ko se iz danes na jutri odločiš, da namesto dolgega teka tečeš na kakšni zanimivi tekaški tekmi. V sklop začimbnic spadajo tudi testne tekme za maraton (Konjiški maraton, Varaždinski polmaraton, Ptujski polmaraton ….). Začimbnica je bila tekaška prireditev “Wings for Life Run” s startom v Ljubljani. O, to pa res pogrešam. Že od leta 2017. Upam, da se prireditelji zbudijo in ojunačijo, da stvar spet “steče”, da se teče za tiste, ki ne morejo. Začimbnic je toliko, da si zaslužijo svoj zapis.

Tekaške želje

Nekateri so prepričani, da so človeške želje glavni krivec za vso problematiko tega sveta. Nekdo pa je napisal, da je na svetu 99% idiotov in preostali procent človeštva v stalni nevarnosti, da se tega idiotizma naleze.

Jaz pa pravim, da mora človek v življenju in teku imeti prave cilje. Tekaških želja imamo gotovo vsi veliko. Od tistih, ki se merijo v razdalji do tistih, ki se merijo v sekundah.  Če bodo želje dovolj močne in goreče jih bomo spremenili v nove tekaške cilje.  Od gorskih tekov, ki so veličastni že zaradi naših prečudovitih gora, do tekov daljših od 42 kilometrov.  Od množičnih prireditev do tistih malce bolj individualnih. Doma ali v tujini. V tekaški družbi ali sami s seboj.

OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše. Tisto, kar pomaga meni morda ne pomaga vam. In obratno.