Živite v mestu in ne veste kje teči. Ne? Torej ne živite v mestu in ne veste kje teči.  V bistvu – vi tako mislite.  Je to res ali morda samo izgovor?

Kje teči? Kam pa danes na tek?

Včasih ni prav veliko izbire. Odvisno od časa, ki ga imamo na razpolago. Med tednom, ko je časa manj, bomo zavili na naše običajne tekaške poti. Tiste, ki so najbolj pri roki. Pardon! Pri nogi.

Živite v mestu?

Ne mislite, da če živite v centru mesta, da potem pa ne morete teči. Ker so prometne ceste, slab zrak in podobni izgovori.

Ljubljana – mesto tekačev

Ljubljana je sicer največje slovensko mesto. Po zadnjem javno objavljenem podatku naj bi bilo dne 1.1.2015 v Ljubljani  287.218 prebivalcev ( vir: SURS, 1.1.2015). In verjemite, lahko se teče brez problema. Jaz živim v Ljubljani, pretekla sem jo po dolgem in počez, v višino in globino. Zato vem!

Povejte mi za predel Ljubljane, ki je problematičen zaradi teka. Seveda ne morete pričakovati čudeža, da boste stekli ven v gozd in na polje, če živite nekje v centru ali kakšnem strnjenem naselju.

Lahko pa od tam odtečete v bližnji gozd  in na obrobje mesta. Lahko odtečete v mestni park. Tivoli. Rožnik. Na grad. PST! Res je, da boste morda nekaj časa tekli po pločnikih – ampak v doglednem času boste v predelu, kjer so pogoji za tek optimalni ali vsaj optimalnejši.

Toliko o Ljubljani. O ostalih mestih in krajih ne bom izgubljala besed. Ker so vsa ostala mesta manjša, je problematika glede tekaških prog prav tako – manjša. In pogoji za tek – ugodnejši.

Torej: ne iščite dlake v jajcu in se že spakirajte v superge in tecite!

Tek na podeželju

Imate problem? Cesta, ki pelje skozi naselje nima pločnika? In gost promet ter norci, ki divjajo skozi naselja. Razumem. Groza. NEVARNO!

In zakaj se potem  sploh rinete teči po cesti? Zavijte v gozd, na polje, travnike!

Kako? Ni ne gozda, ne polja, ne travnikov? Torej živite v nekakšni soteski.

Ne morete me prepričati, da ni nikjer nobene poti po kateri bi lahko tekli. So!

Oblecite oblačila v katerih boste vidni in odtecite torej po delu ceste,  ki je morda res problematičen. Ne me hecat, da se ne da! Vse se da, če se hoče.

Sicer pa, veste, obstajajo tudi gorski teki.  Teče se torej tudi v klanec. In po klancu navzdol seveda tudi. In ni tako grozno! Po pravici – tek po ravnini je lahko en velik “dolgcajt”!

Zeham…

Predstavljajte si uboge Nizozemce, ki bi dali vse za en ubogi hribček. Zgradili so si celo najvišjo umetno plezalno steno na svetu – Excalibur, ki jo najdete v Groningenu, da se nekako potolažijo.Pač. Zdravijo svoj kompleks. Govori pa se, da bodo tokrat Hrvati  njim zagrenili življenje. Zgraditi namreč nameravajo višjo!

Naj vam bodo torej Nizozemci v navdih. Vi imate to, kar si oni tako želijo. Hribe in neskončne klance! In gremo gor in dol in  ena, dva, ena, dva … dihajmo, hop, hop, hop!  Dajmo raztegniti pljuča! Vedno lažje bo!

Tekaški Eldorado

Marsikdo lahko na račun »tekaških prog«, ki naj bi jih ne bilo v njegovi bližnji okolici, najde izgovor, da ne more teči. Ker nima kje teči! Oh jej. To preprosto ni res.

Tekaške proge so povsod in so lahko različnih oblik in barv. Cel planet zemlja je en velik tekaški poligon.

Vem, vem…

Nekateri, pač res ne morete! Sicer bi resnično radi tekli. Tako zelo bi radi tekli, ampak ne morete.  Ker res ni nikjer mogoče teči.

Sicer bo nekaj časa še  trajalo, vendar v »jAoaMERIKI« pripravljajo turistične izlete v vesolje. Mogoče se bo pa za vas tam kaj našlo?

OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše in si želi tudi vas navdušiti za tek in aktivno življenje. Tisto, kar pomaga meni pa morda ne bo pomagalo vam. Zato predvsem poslušajte sebe in svoje telo. V primeru resnih težav poiščite pomoč strokovnjaka.