MARATON – ZAČETEK

Veselim se letošnjega leta. Ponovno želim preteči maraton. V želji, da se pripravim čim bolje ter predvsem na najbolj primeren način, sem pričela iskati informacije. Saj veste, znanja ni nikoli dovolj.

Našla sem zanimiv članek na spletni strani “wikiHow” katerega soavtor je Tyler Couville, ambasador blagovne znamke Salomon Running ter zmagovalec Kristalnega gorskega maratona 2018. Tekel je na ultra in gorskih tekih po ZDA in Nepalu. Je profesionalni tekač. Sicer pa imamo v Sloveniji že med rekreativci veliko “Tyler Couville”-jev. Vsaj zdi se mi tako.

Odločila sem se, da vseeno preverim njegove napotke ter jih skušam spojiti z mojimi izkušnjami. Mogoče izvem kaj novega.

Gremo skupaj?

Dejstvo je, da je maraton velika zadeva in se je ni mogoče lotiti z levo roko. Sicer vsi vemo, da pri maratonu najbolj trpijo noge pa čeprav tečemo z glavo. Vsaj morali bi. Priprava je dolgoročen proces ne glede na to kakšen tekač ste. Začetnik ali pa profesionalec.  Couville priporoča 3 – 6 mesečno delo na vzdržljivosti ali dlje, če še niste v dobri tekaški formi. Ne vem, kaj je po Couvillovo dobra tekaška forma.

Sama sem se maratona lotila potem, ko sem prvo leto konstantnega in načrtnega celoletnega teka pretekla pol maratona in nato naslednje leto maraton. Seveda pa tek na organizirani tekaški dirki ni pogoj. Če ste večletni tekač, ki je sposoben zdržema teči vsaj uro in pol ter ste zdravi in brez poškodb si upam trditi, da se v treh mesecih lahko pripravite na maraton. Če pa tega niste sposobni je bolje, da si vzamete več časa.

Vendar vas prosim, ne postanite obsedeni s treningom. Uživajte v teku, v treningu. Ne popustite ob prvi prepreki. Bodite fokusirani, pozitivni in veseli.

Couville pravi: “Bodite ponosni nase, ker ste se odločili za tako težek izziv!”  No, malce pretirava. Pred leti sem se odločila, da bom pretekla GORSKI MARATON 4 OBČIN – GM4O, da bom nekoč pretekla 100-tko, osvojila Kilimanjaro, pa samo zaradi tega  še ne morem biti ponosna nase. Ponosna bi bila lahko, če bi zadevo realizirala.

Zagotavljam pa vam, da  bomo še kako ponosni, ko bomo maraton resnično pretekli. Pa če bo to prvič ali pa stotič. Za začetek bodimo navdušeni in vztrajni.

Pred začetkom

Couville: začnite trenirati vsaj 16-24 tednov pred maratonom.

Se strinjam. Vzamem 24 tednov.

Odločila sem se, da pretečem maraton oktobra. Torej moram pričeti s treningom marca. Včasih sem se takoj, ko so bile prijave odprte tudi prijavila na tekmo, služilo mi je kot dodatna motivacija. Tega ne počnem več, ker si raje pustim več manevrskega prostora. Sploh v teh “covid” časih. Zadnji trenutek lahko namreč spremenite lokacijo ter si prihranite stres zaradi nepovrnjene plačane startnine, kot se je leta 2020 zgodilo tekačem na Istrskem maratonu. 

Če boste trenirali z mano moramo imeti podobno izhodišče. Torej tečemo vsaj trikrat na teden, sposobni smo preteči zdržema vsaj 16 km. Tedenska razdalja naj bi bila med 20 do 40 kilometrov.

Če niste redni tekač ter dolgih razdalj (nad 10 km) še niste tekli priporočam, da se pred resnejšim delom treninga za maraton posvetujete z zdravnikom. Dolge razdalje so namreč za telo velik zalogaj in se mora na napore postopoma prilagoditi.

Prihodnjič bom objavila svoj tekaški program.  Primeren bo za starejše tekače (nad 50 let) in bo dopuščal tudi kakšno drugo aktivnost (planinarjenje). Predvsem pa to ne bo izčrpavajoč trening. Temeljil  bo predvsem na mojem lanskoletnem treningu za polmaraton, ki je bil točno to, kar hočem od teka.

Me prav zanima, koliko stičnih točk bom sploh našla pri Couvilleu.

Se beremo.

OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše in si želi tudi vas navdušiti za tek in aktivno življenje. Tisto, kar pomaga meni pa morda ne bo pomagalo vam. Zato predvsem poslušajte sebe in svoje telo. V primeru resnih težav poiščite pomoč strokovnjaka.

TEKAŠKI NASVETI MALO DRUGAČE

Ko sem bila otrok, sem verjela v rdeče zajce! Se potepala s starim atom za Savo in z njim osvajala prve vrhove. Si izmišljevala stvari, ki jih odrasli niso razumeli – ali pa so se delali, da jih ne. Imela najboljšo prijateljico. Renato.

Potem sem odrasla, začela teči po hribih, loviti kilometre, življenje … ulovila ljubezen in samo sebe.

Danes gre vse počasneje, v ruzaku z menoj potuje več spominov kot sendvičev. Še vedno pa z istim veseljem raziskujem, kam vodi tista najbolj zaraščena potka.

In mogoče celo še vedno vsaj malo verjamem v atove rdeče zajce…. in tisti “vsaj še en maraton”.

O meni in mojem teku: Mojca sem. In tečem, od nekdaj.

Intervju: Na štiri oči

Stik s stranjo

IZJAVA
vsi zapisi, tekaški prebliski, utrinki, modrosti po maratonih ter drugih “tonih” in fotografije na blogu Tekaški nasveti malo drugače so (če ni posebej napisano drugače) last avtorice.

Kopiranje vsebin ali fotografij za komercialne namene brez dovoljenja ni dovoljeno.
Če si kdo moje zapise prisvoji brez vprašanja, ga bo dohitela hitrejša stvar od intervalnega treninga – odškodninski zahtevek.

Za uradno uporabo vsebin, sodelovanja ali objave v medijih pa sem dosegljiva po dogovoru.

Če pa moje vsebine delite za nekomercialne namene, bom še enkrat vesela, če navedete vir 😊


Zadnji prispevki