Poškodbe stopala: – nastanek črnega nohta, – pogled v maratončeve nogavice ali kako prepoznaš dolgoprogaša.

Veliko tekačev se vsako leto udeleži kakšne tekaške prireditve. Nekateri tudi več. Pa naj omenim tiste najbolj priljubljene kot so Mali kraški maraton, Istrski maraton, Tek trojk, Ljubljanski maraton ali kakšna druga tekma doma ali v tujini. Poleg pokalov, medalj in priznanj ter tekaške vznesenosti in sreče pa marsikdo domov prinese tudi kakšen žulj. Da o črnih nohtih in prstih brez nohtov ne govorim. No, vseeno bolje prsti brez nohtov kot noge brez prstov.

Pisalo se je leto 2002 – leto, v katerem sem želela preteči svoj prvi pravi maraton. Pridno sem nabirala tekaške kilometre, tekla dolge teke in se udeleževala tekaških tekem.

Pred glavno tekmo oz. nastopom na maratonu je zaželeno, da se odteče kakšna polmaratonska tekma, da preverimo svojo pripravljenost. Tistega leta sem za svojo testno tekmo tekla polmaraton v Nabrežini v Italiji. Prireditev je bila lepa, polovica se je tekla rahlo navzgor, kjer se je proga obrnila in nato po isti poti nazaj, ves čas rahlo navzdol po klancu. Spominjam se, da je bil najstarejši italijanski tekmovalec takrat star 91 let, kar me je fasciniralo. Tudi jaz bi rada, nekoč

Na nogah sem imela utečene superge in obute običajne preverjene tekaške nogavice. Nohte prave velikosti. Nobene novosti, nobene posebnosti.

Neugodje sem začutila ob teku navzdol, kar je praktično predstavljalo polovico proge. Približno tri kilometre pred ciljem sem čutila neznano nelagodje v predelu nožnega palca. Vedno bolj je bolelo, peklo. Po navdušenju in veselju v cilju sem se z olajšanjem sezula. Nato pa doživela pravo grozo saj kaj takega nisem videla še nikoli.

Vame je bolščal palec temno rožnate barve v svoji dvakratni velikosti. Znano? Na dotik ni bilo čutiti kakšne posebne bolečine, sicer pa takoj po tekmi niti ne čutiš, saj te tako in tako vse boli. Dobila sem svoj prvi črni noht. Ostalih žuljčkov, ki so mu delali družbo, sploh ne bom omenjala.

Kaj sploh je “črni noht”? Črni noht je izraz za poškodovani noht, ki nastane zaradi mehanskega udarca ali ponavljajočih se obremenitev. Posledično lahko pod nohtom nastane žulj. Žulj lahko predremo sami ali z zdravniško pomočjo, sčasoma koža pod nohtom potemni oz. počrni. Navadno sčasoma odpade oz. preraste.

Nato se je začelo. Panika! Kako bom šla na maraton že čez dober mesec? Čakali so me še pomembni treningi. Manjkal mi je še vsaj en res dolg tek.

Poslušala sem nasvete tekačev in nisem tekla nekaj dni. Manjši žulji so bili neproblematični. Potem, ko sem si razkužila noge in pribor z alkoholom ter iglo še z močnim plamenom, sem moteče večje žulje previdno predrla. Odtekla je voda oz. limfna tekočina s krvjo, žulje sem prekrila z gazo in ker je bilo toplo, sem hodila naokoli samo v natikačih.

Palec me je zelo bolel saj se je žulj nahajal točno pod nohtom. Izkušenejši tekači so mi svetovali naj prevrtam noht, da odteče voda, vendar si nisem upala. Čez nekaj dni sem od strani vseeno uspela previdno predreti žulj. Pritisk in bolečina v prstu sta takoj popustila.

Opozorilo

Če boste kaj podobnega izvajali sami, lepo prosim, dobro razkužite iglo in prst z okolico ter nato res previdno in počasi po občutku. En ali dva vboda ter nato previdno pritisnite z gazo, da odteče tekočina s krvjo. Pa pazite, ker je lahko pravi gejzir! Nikar ne počnite tega v kakšni lepi beli bluzici in hlačah na svetli sedežni garnituri. Po možnosti novi.

Kaj pa obisk zdravnika? Če bi šla k zdravniku, bi mi noht izpulili in adijo maraton. Puljenje nohta je tudi zadnje, kar vam priporočam. To sem naredila enkrat in ne bom nikoli več. Razen, če bi bilo nevarno za zastrupitev.

Vi pa kakor želite! Povem vam, da preverjeno ne boste tekli vsaj tri tedne potem, ko boste na polikliniki presedeli cel dan, saj tovrstne posege naredijo čisto na koncu. Kar vam tudi na koncu šele povedo. Zadeva hudo boli in vas ovira pri čisto navadnem sedenju in pisarniškemu delu. Tekači pa smo borci in bolniških dopustov za nas skoraj ni, kajne. Da o kakšnih ostalih aktivnostih ne govorimo.

Ali so črni nohti samo posledica teka? Nikakor ne. Črne nohte lahko dobite ob kateri koli fizični aktivnosti pri kateri obutev pritiska na prste. Smučarski ali pohodni čevlji, kolesarski čevlji oz. katerikoli trdi čevlji, ki vašemu stopalu ne odgovarjajo v celoti. Počrni vam lahko katerikoli noht, ne le palec.

Tistega leta mi je črni žulj pošteno zagodel. Sicer sem prvič tekla na Ljubljanskem maratonu, vendar le na polmaratonski razdalji s časom, ki je bil kar dolgo časa moj osebni rekord. In seveda spet malce dodelala moj ranjeni palec in noht.

Na koncu naj povzamem, kaj storiti, da se izognemo nastanku črnih nohtov oziroma kaj naj bi se vsi skupaj iz te zgodbe naučili. Paziti moramo, da:

• imamo primerne superge, dolžino nohtov in prave nogavice, kar je osnova za preprečitev nastanka tekaških žuljev (kar pa ne pomeni, da ga obratni dejavniki ne bodo),
• pravilno tečemo, torej tekaška tehnika: sumim, da sem ob teku navzdol preveč »zabijala« prste v superge in si s tem pridelala »večni črni noht«,
• pravilno oskrbimo žulje,
• gremo na puljenje nohta le v skrajni sili.

Naj vas opozorim še na žalostno dejstvo: ko enkrat dobiš črni noht, se ga ne znebiš zlepa. Navadno pod takim nohtom prične rasti nov, zdrav noht. Odvisno od stopnje poškodbe, vam noht slej kot prej odpade. Precej časa ste tako brez nohta, kar ni boleče, moteče pa le vizualno. Večji problem je, da je novi noht mnogo bolj dovzeten za nove poškodbe. Mehanske ali pa razne okužbe, kot so glivice. In prav zato je zadeva tako zelo trdovratna.

Meni navadno po maratonu počrni vsaj en noht, kateri mi v nekaj mesecih odpade tako, da sem precej časa brez nohta oz. z nastavkom novega.

Zato je bolje preprečevati kot zdraviti oziroma narediti vse, kar je v naših močeh, da to nevšečnost preprečimo.

OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše in si želi pomagati tudi vam. Tisto, kar pomaga meni pa morda ne pomaga vam. Zato predvsem poslušajte sebe in svoje telo. V primeru resnih težav poiščite pomoč strokovnjaka.