Le kateri Ljubljančan ne pozna Toškega Čela? Pa veste, kaj Toško Čelo sploh je?

Toško Čelo je vas v Mestni občini Ljubljana na nadmorski višini 552 m in edino samostojno naselje v ljubljanski Četrtni skupnosti Dravlje. Kraj je prijetna izletniška točka, saj je z vrha slemena lep razgled na mesto in širšo okolico.

Le malo ljudi ve, da je najvišji vrh naselja Toško Čelo vrh Peštota (590 n.m.). Torej Toško Čelo sploh ni vrh ampak naselje. Naselje oz. vas Toško Čelo ima razgibano zgodovino in pomembno mesto v 2. svetovni vojni.

Kot partizansko oporišče z močno kurirsko dejavnostjo predvsem v obdobju od novembra 1941 do marca 1942. Oborožena tričlanska patrulja je sporočila predajala pod Toškim Čelom, na mestu kjer danes stoji kip partizanskega kurirčka in prenašala “kurirčkovo pošto” na Medenski hrib, ki je bil na nemški strani meje. To je bila praktično vez med Ljubljano in Gorenjsko. Italijanski fašisti so v znak maščevanja vas Toško Čelo požgali do tal 19. marca 1943.

Vas je bila v celoti obnovljena po vojni in je danes s svojim vrhom Peštota, priljubljena izletniško rekreativna točka nad Ljubljano. S slikovitim razgledom na mesto in okolico ter Kamniško Savinjske Alpe je danes Toško Čelo s svojo bližnjo in tudi daljno okolico pravi pravcati celoletni “naravni fitnes”.

Najbližji dostop je iz Podutika in sama se v meglenih jesensko-zimskih dneh večkrat zapeljem skozi meglo in smog z avtom do vasi Toško Čelo in tečem v soncu od Toškega Čela do  vasi Topol in na vrh Sv. Katarine, praktično v popolni idili in miru. Ljubljana pa ostaja pogreznjena v beli gošči.

Prijetna je gozdna pot iz smeri Šentvid vendar pozor: v megli se lahko hitro izgubite.

Na Toško Čelo se lahko podate tudi po cesti, ki vodi od Celovške ceste mimo Pržana, Dolnic in Glincami s slikovito cerkvijo Sv. Antona Puščavnika iz leta 1526. V bližnjem gozdu se nahaja Veliko in Malo Brezarjevo brezno. Nadaljujemo po cesti mimo kamnoloma in na prelazu oz. prevalu Prevlanik (378 n.m.) zavijemo desno mimo spomenika Kurirčka Dolomitskega odreda, na Toško Čelo.

Toško Čelo lahko obiskujete praktično preko celega leta. Pot kurirjev in vezistov je markirana, sicer pa proti vrhu vodi več dobro uhojenih poti.

Pokukajte na HRIBI.NET!

Za tiste manj sigurne pa še vedno ostane asfaltirana cesta, na srečo avtomobili niso prav pogosti.

Vrh Peštota nad Toškim Čelom je skrit. Naj vam bo spodnji zemljevid v pomoč:

Pod vrhom Peštota je planota s pogledom na čudovito panoramo Kamniško Savinjskih Alp. Lahko se spočijete na klopi in uživate v razgledu in miru.

Kaj pa pozimi? Tisti, ki nismo ravno ljubitelji fitnesa in zaprtih prostorov, si lahko privoščimo hitro hojo  v popoldnevih kratkih zimskih dni v soju čelnih svetilk vse do Lovske koče na Toškem Čelu, kjer nas bodo vedno prijazno sprejeli in pogostili z odličnimi domačimi flancati. Zimski pohodi v sneženi gazi so  idilični.  Pravljični. Celo adrenalinski, če opaziš ob poti  svetleče se oči, ki te opazujejo vsaj tako prestrašeno kot jih ti. Navadno se izkaže, da je samo prestrašen muc iz bližnje kmetije ali hiše. Pa brez panike: pozimi medvedi spijo.

Mestoma je planinska pot precej strma in v primeru snega in vlage drseča, zato priporočam uporabo primerne obutve in pohodnih palic. Male dereze so super v primeru zmrzali. Hoja s palicami je tudi sicer priporočljiva, saj na ta način aktiviramo večji sklop naših mišic ter omilimo pritisk na kolena in prste nog ob spustu.

V toplejšem delu leta pa boste na cesti Podutik – Toško Čelo boste ves čas srečevali kolesarje, predvsem opremljene z gorskimi in treking kolesi. Krajše dneve in vremensko nestabilne dneve lahko izkoristite tudi za hiter kolesarski vzpon na Toško Čelo. Kolesarjenje na Toško Čelo sploh ni enostavno zato se boste kar konkretno prepotili. Če vam ni dovolj lahko zadevo ponavljate v nedogled, npr. od Kurirčka do table Toško Čelo. Odličen trening moči.

Sicer pa na Toško Čelo najraje tečem. Glede težavnosti skoraj ne znam povedati kaj je lažje oz. težje. Tekaški korak ali kolesarski obrat. Verjetno je ključ v kondiciji oziroma v razmerju med tekaško kolesarskimi kilometri.

Tek na Toško Čelo in morda še naprej do Topola ter po želji do vznožja Polhograjske grmade ali do cerkvice na Sv. Katarini je odličen trening moči in vzdržljivosti. Teren je zahtevnejši od najtežjega dela tekaške trase Teka trojk zato vsem tistim, ki želite 29 km v maju preteči bolj suvereno in predvsem hitreje, tak trening toplo priporočam. Preberite: Podutik-Toško Čelo-Topol-Sv.Katarina-Podutik)!

Če spadate med tiste ljudi, ki pravijo: “Kakšen hrib pa je to, če na vrhu ni gostilne?!” naj vas potolažim. Ne le ena, dve! Lovska koča je praktično ves čas, razen ob ponedeljkih, odprta. Odpiralni oz. delovni čas Gostišča Bitenc pa ni tako zelo zanesljiv.

Gibanje je pomembno za naše zdravje. Začinite svoji trening in namesto fitnesa obiščite Toško Čelo in poiščite njegov pravi vrh: Peštoto!