TEKAŠKI NASVETI MALO DRUGAČE

Tek dejansko sodi med bolj varne aktivnosti. Pa res?

Pa podrobneje poglejmo cestni tek. Za cestni tek je značilno predvsem, da se teče po trdni podlagi kot je asfalt, beton, utrjene tlakovane poti. Navadno so ti teki bolj ravninski z zložnimi dvigi in spusti. Sicer ne vem kam bi sodil tek po PST (ljubljanski sprehajalni obroč), ki poteka pretežno po makadamu.

Če boš dejal, da greš na cestni tek pomeni tudi, da ne boš naredil več tisoč metrov višincev, ne bo prepadov, ekstremnih spustov in ekstremnih dvigov, prav tako ne bo nevarnih krokodilov in razjarjenih levov. Kot bi se to lahko zgodilo na trail tekih? Prav tako ne pomeni, da boš tekel med samimi avtomobili po avtocesti. Švigal med kamioni in sredinsko prehiteval po “reševalnem pasu”. Če boste to poskušali, boste kmalu zaslišali sirene. Naložili vas bojo in “fiju…” na psihologijo. Pa plačilni nalog boste tudi dobili.

Sama sem se svojega prvega uradnega cestnega teka, ki je bil tako tudi kategoriziran, udeležila v Mokronogu. Brez skrbi. To je bil organiziran tek in avtomobili v času tekme niso smeli voziti. Žal tega teka ni več, ker je tudi glavni sponzor šel v franže. Zgodovina. Nekateri se verjetno še spomnite Tom teka v Mokronogu. Teklo se je 10 km, 5 km v eno smer in nazaj, po prijetnih in slikovitih dolenjskih gričkih. Vsekakor to ni bil ravninski tek, kot smo ga vajeni na mestnih maratonih, kjer ti glavno preglavico navadno predstavlja nadvoz, ampak hribčki in dolinice.

Tečeš torej po lepi varni in ravni podlagi, varen naj bi bil skoraj tako kakor doma, kjer se ti sicer še vedno lahko kaj zgodi. Nerodno padeš in z glavo udariš ob pločnik, doma v rob omarice. Si pregrizneš ustnico, pogoltneš žvečilko ali pa se zadaviš z mandeljnom. Ampak pustimo to.

Pri cestnem teku je potrebno izpostaviti poleg slabo vzdrževanih bankin oz. robnikov cest, ki lahko povzročijo, zvin, zlom ali praske okončnin in bog ne daj glave, predvsem promet. Motorji, kolesarji, skiroji, avtomobili. Večkrat se zgodi, da pelje kolo ali avtomobil tako blizu mimo mene, da začutim piš vetra in da me obide mrzel pot ter se nasrši koža. Zadržim sapo, stisnem zobe in zamižim. In preživim. No, do sedaj sem. Trening bi se marsikdaj lahko končal na haubi kakšnega avta ali motorja, v jarku ali pa bi postala namaz na asfaltu.

Predvsem pri avtomobilistih imam občutek, da bi si marsikdo želel, da bi me kar povozil.

Kot da ne vidijo tekačice, ampak premično oviro. Znajdejo se v video igrici in jaz postanem sovražnik ali dodaten bonus: »Delete! Bonus Extra!« In to kljub temu, da tečem čisto ob robu ceste, skoraj že po koruzi, če je sezona prava.

In da ne boste mislili, da ste varni na pločniku. Nikakor. Ta varnost je le optična prevara. Pločnik je šele pravo bojno polje in preživi le najbolj fizično in psihično izurjen bojevnik. Mimogrede ti lahko odnesejo komolec nindje na električnih skuterjih, dostavljalci na kolesih in da ne boste mislili, da ste varni pred pešci. Brezglavo cikcakajo iz pločnika na kolesarsko stezo in gledajoč v svoje mobitele spominjajo na Zombije. Verjetno rešujejo svetovno krizo, vojne v svetu, iščejo popuste za čevapčiče. Predlagam, da se cestnemu teku, ki zajema tudi pločnike oz. preveč naseljena področja, v čimvečji meri izognete.

Previdnost ne bo odveč tudi na makadamskih poteh. Srečanje s traktorjem je lahko pravo adrenalinsko doživetje. Še posebno, če ima priključek, ki veselo opleta sem in tja. Predlagam, da se ob srečanju raje ustaviš ter odmakneš čisto na stran. Malce počakaš in šele nato globoko vdihneš tri kilograme prahu. Če preživiš, si avtomatsko pripravljen za puščavski ultramaraton. Na našem koncu je kultura traktoristov bolj na psu. Pa naj mi psi oprostijo.

Cestni tek res ni kar tako. Za cestni tek, po najnovejših smernicah, ki nekako veljajo od leta 2002, potrebuješ superge za cestni tek. Za cestni tek. Ne za trail tek. Cela znanost! Ne smeš na tek v napačnih supergah. Zapomni si to! Odpadle ti bodo noge, nohti se ti bodo obrnili navzdol, meča se ti bodo vnela, ahilova tetiva bo začela štrajk kot učitelji 2017, ki je trajal predolgo. Odriv bo napačen. Vse bo narobe. Kajti!

Superge za cestni tek imajo poudarek na hitrosti, enakomernem tempu in preživetju srečanj z vozniki, ki menijo, da je smernik za reve. Uporabljajo se lahki copati z gladkim profilom, ker je edina prava ovira na asfaltu običajno človeška neumnost.

Sama sem v življenju uničila že kar lepo število tekaških superg: za cestni tek! Le kaj bi mi povedale? Ker so bile nekatere zelo zvite. Namesto, da bi mi držale nogo za dober in varen tekaški korak, so mi ravno tiste “najbolj profesionalne” naredile največ škode. Črn i nohti, žulji, bolečine… Najbolje pa so se izkazale tiste, v katerih sploh ne bi smela več teči. Stare 6 let, strgane, zlizane.

Saj veste, kaj sedaj svetujejo strokovnjaki: menjavo klasičnih superg za trening po cca 800 km teka ali dveh letih (dotrajan material). Včasih sem letno delala od 1500 do 2000 km. Nikoli me niso bolela kolena, imela vneto ahilovo tetivo. Le po vsakem maratonu sem si pridelala vsaj en črn noht. Kot lepotno piko na i za dosežek. In nikoli nisem menjala superg po 800 pretečenih km in prav tako leta niso bila moje merilo. Pač pa stanje superg. Vse ostalo je marketinški nateg in to v 90 %! Sorry! In kako naj superge vedo, kdaj prične teči časovni limit za rabo le – teh? Če so bile že prej morda tri leta v skladišču? Pametni telefoni – pametne superge? Ha. Ha. Ha. Trgovci z mano na ta račun ne morejo zaslužiti.

Tek je torej eden najbolj varnih športov. Tako pravijo. Jaz dodajam – tudi eden bolj adrenalinskih!
Samo pravo opremo potrebuješ. Prave superge za pravo podlago. Malo sreče. Dobre reflekse. Oči na pecljih. Psihično stabilnost astronavta ali izkušenega tekača. In sposobnost, da v manj kot sekundi odskočiš pred avtom, skirojem, kolesarjem, traktorjem ali zombijem z mobilcem.

Potem pa res ni nobene nevarnosti.

OPOZORILO: to ni članek samooklicane tekaške strokovnjakinje. Sem samo tekačica, ki rada piše in si želi tudi vas navdušiti za tek in aktivno življenje. Tisto, kar pomaga meni pa morda ne bo pomagalo vam. Zato predvsem poslušajte sebe in svoje telo. V primeru resnih težav poiščite pomoč strokovnjaka.